APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Ministri zunanjih zadev Egipta, Jordanije, Indonezije, Pakistana, Katarja, Savdske Arabije, Turčije in Združenih arabskih emiratov so pozdravili Trumpov načrt za rešitev razmer v Gazi. Indijski premier Narendra Modi je prav tako podprl načrt in izjavil, da zagotavlja pot do dolgoročnega miru.

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa "ni v vojni, vendar tudi ni več v miru" z Rusijo. Poudaril je, da je ruska vojna "vojna proti naši demokraciji in svobodi" ter da je cilj Moskve spodkopati enotnost v bloku.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izjavil, da ni vprašanje, ali bo Hrvaška priznala Palestino, temveč kdaj. Dodal je, da nedavna priznanja drugih držav niso privedla do močnejšega pritiska za premirje. Plenković je ponovil, da je edina možna dolgoročna in prava rešitev rešitev z dvema državama. Izjava je bila objavljena na več portalih, med drugim vijesti.ba, poskok.info in jutarnji.hr.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Viktor Orban je ponovil, da Ukrajina ni suverena država, s čimer je odgovoril na obtožbe o kršitvi ukrajinskega zračnega prostora s strani madžarskih izvidniških dronov. Orban je poskušal minimalizirati incident in ni zanikal možnosti, da so madžarski droni preleteli Ukrajino. Ukrajinski predsednik Zelenski je pred tem izjavil, da so izvidniški droni kršili ukrajinski zračni prostor.

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Evropska unija je ponovno uvedla obsežne sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta odločitev sledi podobni potezi Združenih narodov. Sankcije vključujejo omejitve potovanj in razpolaganja s premoženjem za fizične in pravne osebe. Teheran je že opozoril, da bo na takšne poteze odgovoril ostro, ker meni, da ne spoštujejo jedrskega sporazuma.

Letalo srbske vlade z generalom Nebojšo Pavkovićem je poletelo iz Finske proti Srbiji. Pred poletom ga je poklical srbski predsednik Aleksandar Vučić.

Slovenija je uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. S to odločitvijo vlada sporoča Izraelu, da pričakuje dosledno spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnega humanitarnega prava, je dejala državna sekretarka Neva Grašič.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

V Moldaviji so potekale ključne parlamentarne volitve, ki so odločale o prihodnji usmeritvi države. Državljani so izbirali med nadaljevanjem poti proti Evropski uniji in ponovno približevanje Rusiji. Volitve so bile zaznamovane s poročili o ruskem vmešavanju.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Nekdanji general Vojske Jugoslavije, Nebojša Pavković, obsojen za vojne zločine in zločine proti človečnosti na Kosovu, je bil predčasno izpuščen iz zapora na Finskem, kjer je prestajal 22-letno kazen. Odločitev o njegovi izpustitvi je sprejel Mehanizem za mednarodne kazenske sodišča v Haagu. Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izrazil zadovoljstvo ob njegovi izpustitvi in mu zaželel dolgo življenje ter boljše zdravje.

Varnostni svet Združenih narodov ni uspel preprečiti ponovne uvedbe sankcij proti Iranu. Predlog resolucije, ki sta ga predlagali Kitajska in Rusija, je bil zavrnjen v New Yorku, kar pomeni, da bodo sankcije začele veljati v nedeljo. Ta neuspeh pomeni, da se Iran sooča z obnovljenimi mednarodnimi omejitvami.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je v govoru pred Združenimi narodi pohvalil izraelske in ameriške sile za uspešno onemogočanje iranskega vojaškega programa. Pozval je ZN k ponovni uvedbi sankcij proti Iranu, da bi preprečili ponovno vzpostavitev jedrskih objektov. Hkrati so se pojavile informacije o pripravi jedrskega pakta med Rusijo in Iranom, kar v Izraelu in ZDA z zaskrbljenostjo spremljajo.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je ostro kritiziral člana predsedstva Bosne in Hercegovine, Željka Komšića, zaradi njegovega govora pred Združenimi narodi. Grlić Radman je ocenil, da je Komšić s svojimi izjavami, v katerih je obtožil Hrvaško agresije na BiH in korupcije, močno poslabšal odnose med Hrvati in Bošnjaki. Poudaril je, da Komšić nadaljuje z aktivnostmi, ki ogrožajo stabilnost in napredek BiH ter sabotirajo njeno evropsko in evroatlantsko pot.